29. 3. 2011: NOVICA - Objavljen članek v občinskem glasilu Viharnik MAREC 2011

V TRETJE GRE RADO – TUDI V SMUČANJU IN NOGOMETU!

Že ob zaključku lanskoletnega smučarskega tečaja, ko smo bili zaradi polnega avtobusa primorani nekaj udeležencev zavrniti, smo začenjali debato, da bosta za organizacijo, sedaj že skoraj tradicionalnega, tretjega tečaja po vsej verjetnosti potrebna dva avtobusa. To se je izkazalo za resnično že kmalu po začetku letošnjega zbiranja prijav, saj je evidenca hitro presegla številko 60. Z nekaj bolniškimi odjavami in prijavami v zadnjem hipu, pa se je številka ustavila pri skoraj sedemdesetih tečajnikih, seveda pa je potrebno zraven upoštevati še devet učiteljev smučanja (Slavko A. Bogataj, Marjan Bogataj, Jure Sajovic st., Bogdan Sajovic, Kristina Bogataj, Jure Sajovic ml., Klara Rebernik, Janez Žnidaršič in Gašper Koprivec). Letos smo prvič možnost učenja ponudili tudi staršem prijavljenih otrok.

Tako smo začeli smučarski tečaj 2011 in bili v ponedeljek na prvi dan počitnic zjutraj ob 7:00 pred Osnovno šolo Matije Valjavca v Preddvoru pripravljeni na start, tokrat pred novim organizacijskim izzivom, s tem da smo oba avtobusa zaradi boljše preglednosti geografsko razporedili. Prvega so zasedli tečajniki iz Preddvora in okolice, drugega pa Bašljani in Belani. Predsednik ŠD Roman Rogelj je poskrbel za administrativne postopke, učitelji in šoferja pa za otroke in njihovo prtljago, ki jo je prvi dan vedno največ.

Že med vožnjo smo uredili tehnične podrobnosti in seznanili tečajnike z utečenimi postopki priprav na smučanje. Ker smo iz predhodnih tečajev in iz dovolj točnih informacij staršev o smučarskem znanju otrok tudi letos imeli predpripravljene skupine, smo se lahko hitro razvrstili po za nas že značilnih barvah. Začetniki so bili markirani spet zeleno in glede na lanskoletne dobre izkušnje sta jih ponovno prevzela Janez in Gašper. Ker pa se jih je letos po zbranih podatkih nabralo kar 18, sta dobila dodatno moč v novopečeni učiteljici Klari. Oranžne srednje skupine so bile letos tri, učitelji pa Marjan, Jure st. in Jure ml., izkušenejši rumeni skupini pa sta prevzela Bogdan in Kristina. Seveda ne smemo pozabiti tudi na odraslo skupino, ki jo je s polno optimizma in zagona pod svoje okrilje vzel Slavko. Vse skupine so tokom dneva napravile preizkušnje znanja, na podlagi katerih naj bi v naslednjih dneh napravili morebitne korekcije skupin, vendar velikih odstopanj ni bilo. Tako smo se pognali v zimske smučine, saj smo pričakovali veliko gnečo zaradi enotnih zimskih počitnic. Prijetno nas je presenetilo, da temu ni bilo tako.

Drugi dan je šlo vse lažje. Precej bolje smo se že poznali, hitreje prešteli in vedeli kaj postoriti pred začetkom smučanja. Po manjših korekturah skupin smo opravili še obvezno slikanje in odhiteli na smučišče, da bi ujeli prve zavoje preden se pojavi gneča. Vreme je bilo podobno kot prejšnji dan, temperatura pa nekaj nižja, kar je pomenilo tudi boljše snežne pogoje. Kilometri smučin so padali kot za stavo, tudi večina zelenčkov se je že smučalo po žičniških napravah, tečajniki pa so vidno napredovali...

Pa ga imamo, so besede Tine Maze in Petre Majdič. Obe sta sicer mislili na prva mesta in žlahtnost kolajn, mi pa na sončno vreme tretjega dne. Čeprav nas je še zjutraj pred domovi čakalo nekaj milimetrov novega snega, se je med potjo proti zgornji Gorenjski vreme hitro jasnilo. Prelepo mrzlo sončno jutro je obetalo odlično smuko in to smo tudi dodobra izkoristili. Spet smo pričakovali povečano gnečo, pa se tudi to ni zgodilo - in prav je tako! Ker nas je bilo veliko in smo obvladovali vse več terenov, smo se tudi kot skupine večkrat srečali in si pomahali ter pohvalili, saj je bil tudi učni napredek dobro viden. Po okrepčilu in odmoru smo si vzeli še čas za skupinsko sliko, nato pa šli takoj spet na teren. Odrasla skupina se je na koncu pohvalila z osvojeno strmino Podkorena, zelenčki pa so bili ponosni na svoje vožnje z žičnicami. Vsi pa smo bili zadovoljno utrujeni, kar je bilo videti tudi na avtobusu med vožnjo domov.

Za spremembo nam je bil letos tekmovalni dan dodeljen že v četrtek in že zjutraj se je začutila nervoza v zraku. Kljub idiličnemu zimskemu dnevu smuči kar nekako niso stekle, kar je bila seveda tudi posledica utrujenosti po treh intenzivnih dnevih smučanja in precej poledenelega terena, ki je na nekaterih delih deloval kar zastrašujoče. Tako smo malo po smučeh in malo po zadnji plati pridrsali do kosila, vmes pa je bilo že opaziti kakšnega poznanega starša, ki se ozira po svojih otrocih. Če je bil predviden start veleslalomske tekme predviden za dvanajsto uro, se je zaradi velike količine predhodnikov na progi le ta zavlekel za debelo uro. Vseeno so starši lahko opazovali svoje smučarje pri delu, medtem ko so se pripravljali na štart. Glede na probleme z merjenjem časa na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, smo letos poiskali neodvisne merilce časa (podedovali smo jih od prejšnjih tekmovalcev). Ti so nam šli na roko in nam tako privarčevali kar precej dela. Prav vsi smučarji so prišli do cilja, pri tem velja še posebej pohvaliti naše najmlajše.

Pa je prišel še zadnji dan. Kar nekaj staršev se nam je priključilo na avtobusih in zapeljali smo se sončnemu dnevu nasproti. Spet smo lahko ujeli nekaj res lepih dopoldanskih voženj, saj gneče spet ni bilo pretirane. Malo smo jo popravili sami, ko smo se po kosilu začeli zbirati na vlečnici za obljubljeno predstavitev skupin. Nekaj po 13. uri se je po smučišču spustila najštevilčnejša skupina zelenčkov v spremstvu svojih treh učiteljev, ki je staršem, ki so čakali na smučišču in ob vznožju, pokazala, da so se v tem tednu zares naučili smučati. Potem pa vsaka naslednja skupina imela svoj nastop zase: oranžni so pokazali, da se znajo voziti tudi »rikverc« (nazaj) in kako napredujejo iz klinastih (nekdaj plužnih) zavojev v osnovno paralelno vijuganje, rumeni pa so izvajali že zahtevne elemente smučanja, kot je balet na smučeh in tudi skupinske nastope v paralelnih formacijah. Sledila je še največja kača smučarjev v zeleni, oranžni in rumeni barvi in se razpotegnila skoraj po celi strmini. Tako smo končali s smučanjem, se pri avtobusih preoblekli in pripravili na zaključek tečaja. Zbrane je nagovoril in pozdravil predsednik Športnega društva STORŽIČ Preddvor, nato pa še učitelji, ki so objavili rezultate veleslalomske tekme in vsakemu v svoji skupini čestitali in podelili diplomo in priložnostno darilo. Za zaključek se je vodja tečaja Slavko A. Bogataj zahvalil še staršem za zaupanje in sponzorjem za prispevke ter se priporočil tudi za naslednje leto. Malce utrujeni a vseeno zadovoljni smo se odpeljali domov, na parkirišču osnovne šole pobrali svojo opremo in se s prijetnimi občutki poslovili.

Kot je bilo že v naslovu omenjeno, da gre v tretje rado, gremo po uspešno organiziranem smučarskem tečaju tudi z drugimi aktivnostmi naprej v pomlad. Kegljači se pripravljajo po osvojenem 6. mestu v prvenstvu na zaključne boje, nogometaši članske ekipe pa bodo jurišali na naslov gorenjskega prvaka in upamo, da nam bo po dveh prejšnjih sezonah v tretjem poskusu letos to tudi uspelo. To se bo videlo zelo hitro, saj se bodo že v prvem spomladanskem krogu lige, ki se začne konec marca, pomerili z neposrednim tekmecem na Bledu. Z mlajšimi ekipami pa bomo nadaljevali tekmovalno sezono 2010/11 v začetku aprila in jo končali v juniju, potem pa bodo na sporedu še naše tradicionalne prireditve Srečanje generacij in Občinski turnir v malem nogometu. Vmes računamo na sodelovanje v očiščevalni akciji in pripravo prvomajskega kresovanja, vseskozi pa bomo pripravljeni na aktivnosti v zadevah z izgradnjo novega nogometnega igrišča v Vokah. Upajmo, da bomo tudi tu uspešni! Vse aktualno dogajanje si sproti lahko ogledujete na naši spletni strani www.sportno-drustvo-preddvor.si… ŠPORTNI POZDRAV!

Marec 2011

Pripravil: Marjan Bogataj